V Valencii se je zame začel priobalni del potovanja. Prvi postanek je bil seveda na dirkališču Ricardo Tomo, ki je, tako kot večina španskih dirkališč v tem času, večinoma zaprto, odprti dnevi so redkost, še najpogosteje dirkališče oddajo v najem tovarnam in ekipam za teste. Seveda me z motociklom niso spustili v paddock. Pokazali pa so mi skrito potko, ki gre preko boksov na glavno tribuno, s katere lahko vidiš praktično celotno stezo. Ob zahajajočem soncu sem si zlahka predstavljala, kako je tu navijati na finalni dirki sezone. Kako lepo bi bilo šele, če bi se lahko človek zapeljal po progi. 
Članek v motosi 92 (april - maj 2020)
Minulo poletje sem se kot še zelo zelena enduro voznica podala na 5.000 km dolgo potovanje od doma do juga Albanije in nazaj. Kar 85 % poti je potekalo v odročnih krajih, izven asfaltnih cest. To so bili makadami, gozdne poti in planinske pešpoti. 
Za osnovo načrtovanja potovanja sem vzela traso projekta TET (trans european trail) in mu dodala odseke preteklih moto relijev. Po poglobljenem študiranju zemljevidov in prečesavanju poročil podobnih popotnikov sem dodala še svoje vložke. Na pot sem se odpravila z dvotaktnim KTM-jem EXC 250 in s priložnostnim sopotnikom. A sem po nepričakovanem dogodku več kot polovico avanture prevozila sama.
Članek je na voljo tukaj
 
 »Chioggia? Kje je to?« so me spraševali vsi po vrsti, ko me je razganjalo od vtisov in mi je bilo žal vsake minute, ki sem jo zabila v gneči v Benetkah.
Chioggia so Benetke v malem, toda z izjemo poletja je skoraj brez turistov. Je to sploh mogoče?    

Članek je na voljo tukaj

 

Pravijo, da je Korzika danes to, kar je bila Sardinija pred 30 leti. Raj za ljubitelje neokrnjene narave. Divjih zalivi, stare ribiške vasi, zavite gorske ceste in čudovite soteske bodo na goratem francoskem otoku razlog za pogoste počitke in uživanje v razgledih. Če si boste zraven privoščili še narezek iz domače salame in ovčjega sira, bo izkušnja nepozabna.
Otok je relativno majhen, vendar je potrebno za načrtovanje upoštevati, da je povprečna hitrost zaradi razmer nizka. Za 300 kilometrov vožnje s postanki računajte na ves dan.

Članek v motoSI 91 (febr. 2020) 

 

Za vstop v Turčijo zadostuje slovenski potni list, veljaven še najmanj 6 mesecev. Viza ni potrebna. Plačuje se s turškimi lirami, denar lahko zamenjate v lokalnih menjalnicah. Če ga dvignete z bankomata, to praviloma pomeni od 1- do 4-odstotno provizijo od dvignjenega zneska.
Vožnja po mestih zahteva veliko spretnosti in ne le pozornosti. Radarji so delujoči, kazni dokaj visoke, policija opravlja svoje delo. 
Ker je Turčija zares zelo raznolika dežela, vsak človek pa ima svoj okus, smo se odločili, da za vtise in namige o potovanju po Turčiji vprašamo zelo različne popotnike, ki so to deželo že večkrat obiskali.

Članek v motoSI 91 (febr. 2020)