Pripelješ v nepregledni ovinek. Sredi njega je na tleh pesek. Veliko peska. Nisi ga mogel pravočasno videti, pa čeprav si vozil le s 30 km/h. Zdrsneš, padeš in se celo poškoduješ. Pride Policija, zaračuna ti kazen zaradi »neprilagojene hitrosti« in ti pripiše še kazenske točke.
Je motorist v takem primeru res avtomatično kriv? Vprašali smo vpletene in pregledali sodno prakso.
 

 

 Primer nesreče

»Dan ali dva pred mojim padcem je bilo na tem koncu neurje in vozišče v ovinku (celoten moj vozni pas) je bilo dokaj na debelo posuto s peskom (objavljamo fotografije opisane situacije, op. uredništva). 
Ker je ovinek dokaj nepregleden, se nisem mogel izogniti levo na nasprotni vozni pas, na desni strani pa so bili prometni znaki, ki nakazujejo ovinek, za njimi pa je travnata nabrežina, visoka več kot 50 cm. Kakršnakoli drugačna reakcija bi se lahko končale slabše. Tako je sledil zdrs prednjega kolesa, ko sem bil že rahlo nagnjen v ovinku. Odneslo naju je nekaj metrov naprej po asfaltu na bankino, kjer sva se ustavila. Posledice: žena je utrpela zlom in udarce v koleno, jaz prav tako zlom in nekaj odrgnin. Oba sva imela kompletno motoristično opremo. Poklicali smo reševalce, jaz sem nato poklical še Policijo. Alkohola ni bilo!
Ker so zdravniki v UKC opredelili ženino poškodbo kot lažjo, sem si prislužil le plačilni nalog za cestni prekršek v višini 300 EUR in 3 kazenske točke. V kolikor bi bila njena poškodba kategorizirana kot težja, bi šel predlog na tožilstvo. 
Mislim, da je krivda za nastalo nesrečo v neočiščeni cesti oziroma v Komunalni službi. Po nesreči je policist poklical komunalo in ti so v roku ene ure že prišli očistit cesto. Žal prepozno! Želel bi si, da bi se v bodoče bolj kaznovalo nedelo cestarjev kot pa da se išče krivca v motoristih, ki so itak vedno prehitri, divji, nepredvidljivi, brezobzirni, itd. Midva sva jo dobro odnesla, nekdo drug bo lahko naslednjič nastradal še precej huje.«

 Ime povzročitelja nesreče hranimo v uredništvu, prav tako policijski zapisnik, iz katerega citiramo: »V naselju J. hitrost in način vožnje ni prilagodil tehničnim in drugim lastnostim ceste (levi nepregledni ovinek po klancu navzgor), stanju vozišča (pesek na vozišču) tako da bi lahko vozilo stalno obvladoval in ustavil pred oviro, ki jo lahko pričakuje (kršitev 45/10 ZPvCP). X. je namreč v levem ovinku zapeljal na pesek, ki ga je naneslo deževje ob desnem robu vozišča in izgubil oblast nad vozilom ter padel na levo stran.«  

Kakšna je sodna praksa?

Kakšno možnost sploh ima udeleženec nesreče, če se ne strinja z ugotovitvami policistov, s kaznijo ali z razpletom postopka?
Za strokovno mnenje smo zaprosili odvetnika Jožka Gregoroviča, motorista iz Odvetniške družbe Gregorovič - Pungartnik iz Šentjurja, ki rad pomaga motoristom in ima na tem področju tudi zanimive izkušnje. 
Ko pride do nesreče, policist o dogodku naredi zapisnik in nam lahko izda tudi plačilni nalog. Ljudje se takrat radi prepirajo s policisti. Odvetnik Gregorovič pravi, da to absolutno nima smisla: 

»Pomembno je, da oseba v postopku pozorno prebere zapisnik in če kaj ne štima, naj brez prepiranja mirno napiše svojo osebno zaznavo v rubriko »Opombe«, ki jo mora imeti zapisnik. Na primer: pesek na cesti v dolžini, v širini, v količini, velikost granulacije peska, splošno stanje ceste … Če ima oseba v postopku to možnost, naj še zase fotografira stanje. Na zapisnik podaš torej svoje videnje in svoje lastne zaznave.«

Kakšna pa je pravna pot, če se nam zdi kazen krivična? 
»Kot 'kršitelj' imaš v prvi fazi možnost ugovora zoper plačilni nalog, ki ga najprej rešuje Policija. Če z odločitvijo nismo zadovoljni, podamo zahtevo za sodno varstvo in o naši zahtevi odloča sodnik za prekrške. Ugovor (prva faza) je lahko laičen – vendar opozarjam, da naj bo temeljit glede dejanskega stanja (ni treba še odvetnika, da si malo prihraniš stroške), pozneje, pred sodiščem, ko se zahteva obravnava za sodno varstvo, pa vsekakor svetujem odvetnika.« 

 

Odvetnik Jožko Gregorovič:

»Kaj narediti v konkretnem primeru, ko pride do padca z motorjem na cesti, kjer se nahaja pesek, šoder, gramoz, večje kamenje in ko polomljen motorist sam sebe v kopalnici v ogledalu vpraša:
'A bi lahko predvidel, pričakoval, kar se ti je zgodilo ali ne? Kako si bil lahko t'ko smotan, da nisi videl razbrazdanih bankin, ki jih je prejšnjo noč urezala voda?' 

Pri prebiranju sodne prakse sem lahko ugotovil, da obstaja kar nekaj primerov v Sloveniji, ki so jih reševala pritožbena sodišča. Iskalnik sodne prakse mi pokaže preko 140 'zadetkov'. Najdem tudi nekaj deset primerov, ki so prestali sodni preizkus na Vrhovnem sodišču in skromnih (po 10 ) odločitev na Ustavnem sodišču, ki pa se v večini primerov ne nanašajo na našo problematiko.     

Kako (upam!) je deloval sistem delovanja represivnih organov in sodne veje oblasti v naši ljubi domovini? 
Leta 2008 se je na našo odvetniško pisarno obrnil po pravno pomoč zelo izkušen in tehnično dobro podkovan motorist, ki se je pri vožnji s svojim Ducatijem  hudo telesno  poškodoval. Pri vožnji skozi ovinek je prišlo do zdrsa kolesa na asfaltni cesti, kjer se je nahajal pesek. Postopek policistov je bil pričakovan in ustaljen: izdan plačilni nalog in kazenske točke zaradi policistove subjektivne odločitve, da naj bi šlo za neprilagojeno hitrost. Uporabljena so bila vsa pravna sredstva tako na prvi stopnji, kot na pritožbeni stopnji, kot na Vrhovnem in Ustavnem sodišču.

Vrhovni državni tožilec naši pobudi, da sam vloži zahtevo za varstvo zakonitosti, žal ni sledil (kljub večkratnim pozivom), Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo. Ves pravni boj na vseh inštancah je bil v Sloveniji žal neuspešen.
Skupaj z motoristom smo se odločili, da gremo »do konca« in smo na Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v Strasbourgu vložili pritožbo zoper Republiko Slovenijo. Dne 19.6.2014 je ESČP razsodilo, da je bil kršen prvi odstavek 6. člena EKPČ (Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic), saj nobeno od sodišč ni želelo zaslišati prič, ki jih je naša stranka predlagala, da se zaslišijo. S pričami bi se lahko namreč dokazalo stanje cestišča (pesek na cesti) in temu posledično tudi možnost ugotavljanja krivdne odgovornosti vzdrževalca ceste. 
Evropsko sodišče je ugotovilo, da je bila edina podlaga za obsodbo naše stranke neposredna ugotovitev Policije in da nobeno od sodišč žal ni pojasnilo, zakaj se predlagane priče, ki bi vedele povedati kakšno je bilo dejansko stanje na cestišču, ni zaslišalo.

Na tem mestu moram opozoriti, da ESČP ni odločalo o krivdi oz. odgovornosti nikogar (glede stanja na cesti, glede načina vožnje motorista, …), temveč se je zgolj ukvarjalo z vprašanjem kršitve 6. člena EKČP (vsakdo ima pravico do poštenega sojenja).  
Ker je ESČP očitalo Republiki Sloveniji nepošteno sojenje, smo ponovno pozvali Vrhovno državno tožilstvo k vložitvi zahteve za varstvo zakonitosti, ki je to tudi storilo. Vrhovno sodišče RS pa je nato izdalo sodbo IV IPS 63/2014, s katero je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in je razveljavilo sodbo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje nižjemu sodišču. Kasneje pa je bil postopek o prekršku v celoti ustavljen."

Več v reviji motoSI 89 (okt.-nov.2019)