• Fotografija meseca

    Fotografija meseca

    Irina Jovanovski je vulkanizerka s fakultetno izobrazbo iz biopsihologije. »Ko sem delala v svetovanju, sem ugotovila, da ne prenesem ljudi in njihovih neobstoječih problemov.«
    Dela v vulkanizerstvu v ljubljanskih Dravljah. Takole pravi: »Ja, jaz sem naknadno naredila šolo za avto-serviserja. To je 3-letno izobraževanje odraslih na Srednji tehniški šoli. Nisem hotela iti v Ljubljano na »teksas« in sem najprej klicala v Škofjo Loko. Ženska tam mi ni verjela, da hočem na to šolo. Najprej je mislila, da sprašujem za sina. Potem je spraševala, če hočem kupiti status. V glavnem tako je vse zakomplicirala, da sem na koncu odšla v Koper, kjer sem šolo tudi naredila.«
    Zanimiv pogovor z njo smo objavili v reviji št. 95 (oktober - november 2020).

     
  • 1

  • Čelada propada, pa čeprav stoji v omari

    Čelada propada, pa čeprav stoji v omari

    Čelada se stara četudi je ne uporabljate! Tudi če je čelada povsem nova in je bila varno spravljena v škatli in omari, bo v desetih letih izgubila 10 odstotkov svojih lastnosti. To je podatek, ki je prišel iz certificiranih merilnih laboratorijev.

    Članek je na voljo tukaj 

    Preberi več
  • Ali sme motorist mimo kolone?

    Ali sme motorist mimo kolone?

    Zakon o pravilih cestnega prometa pozna dva izraza. Eden je »prehitevanje«, drugi pa je »vožnja mimo«. Vemo, da se kolone vozil ne sme prehitevati, motorist torej po Zakonu ne sme prehiteti kolone vozil po levi strani, čeprav ta stoji. Lahko pa se pelje mimo nje in sicer po desni strani, če je tam dovolj prostora. V katerih primerih? Recimo pred mejnim prehodom. V nobenem primeru pa ne pred križiščem ali na avtocesti! Na avtocesti motorist ne sme mimo kolone stoječih vozil ne po levi ne po desni ne po odstavnem pasu!

    Članek v motoSI 95 (oktober - november 2020) 

    Preberi več
  • 1

  • Pod Trnovsko planoto: Vitovlje, maroni in jadralni padalci

    Pod Trnovsko planoto: Vitovlje, maroni in jadralni padalci

    »Kam?«
    »Ja gor! Naravnost! Samo naprej.«
    »Kam gor? Poglej, kako je ozko pa strmo! Pa niste imeli TUKAJ koncerta? Rok 'n' Band, TUKAJ?«
    »Seveda smo imeli tukaj koncert, pa 3.000 ljudi je prišlo, tudi avtobusi so vozili. Primorci so čisto drugačni, veš, neštetokrat smo igrali po čisto majhnih vaseh, vedno je bilo polno ljudi,« mi reče Blaž.
    Potem se je svet pod robom Trnovske planote vendarle poravnal in bila sva na vrhu Vitovelj. Praznik vitovskega kostanja vsako lete na tretjo nedeljo v oktobru pritegne množice ljudi in vsakoletni veliki koncerti so ena od atrakcij. 

    Članek v motosi 95 (oktober - november 2020)

  • Kum in najlepši razgled na najvišji dimnik v Evropi

    Kum in najlepši razgled na najvišji dimnik v Evropi

    S ceste na Kum se odpre najbolj veličasten pogled na trboveljski dimnik, ki je s 360 metri še vedno najvišji v Evropi. Za celih 60 metrov je višji celo od Eifflovega stolpa. Ker se asfaltna cesta proti Kumu že takoj na začetku strmo, toda za vožnjo dovolj obvladljivo vzpne, smo dokaj hitro tudi vštric z dimnikom. Kakšen razgled na Savo in na Trbovlje v dolini! Marsikoga bo že na razglednem mestu ob cesti obšla vrtoglavica, toda Iztok Kovač, plesalec in koreograf iz Trbovelj je na vrh tega dimnika splezal in tam posnel tudi nekaj kadrov svojega plesnega filma Vrtoglavi ptič (1997). Pa ni bil edini, na spletu je možno najti tudi druge posnetke, celo romunski par si je privoščil hojo po ozkem obodu na vrhu dimnika, širokem komaj za dve stopali, prehodila sta cel krog - kajpak brez varovanja, med tem ko je on vmes žongliral s tremi nektarinami. Mimogrede, dimnik lahko v vetru niha za en cel meter!   

    Članek v motosi 94 (avgust - september 2020)

  • 9 manj obljudenih slovenskih motorističnih cest

    9 manj obljudenih slovenskih motorističnih cest

    Na uredništvu smo staknili glave in se vprašali, katere so tiste ceste po Sloveniji, ki jih sami radi občasno uberemo bodisi zaradi narave bodisi zaradi lepih cest, pa da niso to ravno najbolj znane in obljudene motoristične smeri. Kjer smo preverili in kjer poznamo, smo navedli tudi gostišča. Tam nam je bila hrana ljuba in so nam gostitelji s svojo »štimo« polepšali izlet.     
    Predstavljamo 9 lepih izletniških motorističnih poti po Sloveniji.
    Članek v motosi 93 (junij - julij 2020)

  • 1

  • BMW F900R in F900XR

    BMW F900R in F900XR

    F900R. "Ko sem preletel misli, ki jih o BMW-ju F900 R deli strokovna javnost v motociklističnih medijih, je tolklo v oči mnenje, da je Bavarec neposreden napad na Yamaho MT-09. Menda si je ta motocikel odrezal preveč tržne pogače in Bavarci se s slečenim F-jem tlačijo v isto dvigalo. Dovolite, da se ne strinjam ..." 
    F900XR. "Sopotnica ne sme biti krepko raščena, sicer bo na sedežu stiska s prostorom. Udobneje gre na GS-ju, to je jasno. F 900 XR ne igra v isti ligi. Ni pa majhen stroj. Ker so mu vzeli prtljažnik, je tam oblikovna praznina in je videti kratek. Nekatere, mene tudi, to moti kot hudič. Nekaterih pa ne. Dejstvo je, da s prtljago ni kam in da bo treba za to ali ono rešitev doplačati. Kar ni ravno simpatično." 
    Članek v motoSI 95 (oktober - november 2020) 

  • MV Agusta Superveloce 800

    MV Agusta Superveloce 800

    Superveloce naj bi bil strogo butični motocikel, ročno delo za zbiratelje in kot takšnih naj bi jih MV Agusta naredila le 100, vse v karbonu in oštevilčene. Ko pa so ljudje videli to lepoto imenovano »Serie Oro«, se je povpraševanje povečalo skupaj z zahtevami po dostopnejši ceni in pred menedžmentom je bil izziv ali začeti s serijsko proizvodnjo. Cena ni zelo prijazna, čez 20.000 evrov je veliko denarja. Tudi udobje in uporabnost sta precej omejena. Ima pa velikanski šarm.
    Prehod iz butične v serijsko proizvodnjo ni preprost. Dokler so bili elementi motocikla iz karbona, je bilo to ročno delo. Ko pa je postal cilj serijska proizvodnja, je bilo treba veliko inženirskega dela. Plastični deli so tanjši, spremenijo se vpetja in nosilnost, spremeni se način jemanja iz kalupa … kup stvari je bilo treba na novo premisliti. Bil sem na premieri tega serijskega motocikla.
    Članek v motoSI 95 (oktober - november 2020) 

  • BMW R 1250 RS

    BMW R 1250 RS

    Družino štirih bratov poznamo; dominantni in vseprisotni model GS, z občutkom za avanturo, postavljaški R, ki se najraje klati okoli vogalov in nekoliko okorni RT, ki ga nikoli ni doma. Potem pa je tu še RS! Malo znan, skoraj spregledan … Od vsakega izmed bratov je podedoval najboljše, a žal pripada razredu, ki počasi izumira. Ampak če kje, potem se prav v RS-ju skriva izvorna DNK bavarske tovarne. Čista linija. Lipicanec na dveh kolesih.
    Koliko je treba imeti na računu? Z osnovno ceno drobiž pod 15.000 evri je RS - za sloves proizvajalca - tudi cenovno »prijazna« izbira. Testni motocikel pa je stal 19.681 evrov.
    Članek v motoSI 94 (avgust - september 2020) 

  • 1

  • BMW R 1200 C (1997 – 2004)

    BMW R 1200 C (1997 – 2004)

    Članek ...
  • Moto Guzzi Stelvio 1200 (2008 - 2016)

    Moto Guzzi Stelvio 1200 (2008 - 2016)

    Članek ...
  • Katerega za na dirkališče?

    Katerega za na dirkališče?

    Članek ...
  • SUZUKI GSX1300R Hayabusa (1999 - 2018)

    SUZUKI GSX1300R Hayabusa (1999 - 2018)

    Članek ...
  • Yamaha XT660Z Ténéré (2009 - 2016)

    Yamaha XT660Z Ténéré (2009 - 2016)

    Članek ...
  • Rabljeni skuterji za jurja: Piaggio Liberty in Vespa 125, Tomos Twister 125, Honda SH150i, Kymco Agility 125

    Rabljeni skuterji za jurja: Piaggio Liberty in Vespa 125, Tomos Twister 125, Honda SH150i, Kymco Agility 125

    Članek ...
  • 1